Ogenj lahko uniči vašo hišo, avto, vikend ali cel gozd spremeni v nekaj vreč pepela.
Hkrati pa je tudi zelo koristen, saj je ljudem prvič omogočil, da imajo prenosno gretje, svetlobo in da si z njim pripravijo hrano.

Je element, ki je ljudem prinesel že zelo veliko hudega a hkrati zelo veliko dobrega.

Ogenj je hitra oksidacija materiala v kemijskem procesu zgorevanja, ki sprošča toploto, svetlobo in različne proizvode kemijskih reakcij.

Plamen je viden del ognja in je sestavljen iz žareče vročih plinov. Odvisno od gorečih snovi, in prisotnih nečistoč, se lahko barva plamena in intenzivnost ognja razlikujejo.

Ogenj v svoji najpogostejši obliki lahko povzroči nenadzorovan izbruh oziroma požar, ki je lahko povzročitelj telesnih poškodb. Ogenj je pomemben proces, ki vpliva na ekološke sisteme po vsem svetu. Pozitivni učinki ognja so spodbujanje rasti in ohranitev različnih ekoloških sistemov. Ogenj se uporablja za kuhanje, proizvodnjo toplote, signalizacijo, in pogonske namene. Negativni učinki ognja so znižana čistost voda, povečana erozijo tal, povečana onesnaženost zraka, ter povečana nevarnost za človeško življenje.

Ogenj začne goreti, ko je vnetljiv materjal v kombinaciji z zadostno količino vira kisika izpostavljen viru toplote ali temperaturi višji od temperature vžiga določenega materjala ali zmesi goriva in kisika, ki je sposobna vzdrževati stanje hitre oksidacije. Ko se pojavi ogenj, to pomeni, da so prisotni vsi trije elementi požarnega trikotnika.

To so:

• vnetljiva snov
• kisik
• toplota

Če enega od treh elementov požarnega trikotnika odvzamemo, bo ogenj ugasnil. Torej, če odvzamemo vnetljivo snov ali gorivo, nam ostaneta toplota in kisik, ki pa v osnovi ne gorita. Če odvzamemo kisik, preprečimo oksidacijo in tako ogenj zadušimo. Če pa odvzamemo toploto, ogenj ohladimo in slednji prav tako ugasne.

 

Temperaturo plamena je mogoče oceniti po barvi:

• Rdeča
  • Samo vidna: 525 °C (977 °F)
  • Pusta: 700 °C (1292 °F)
  • Češnjeva, dolgočasna: 800 °C (1470 °F)
  • Češnjeva, v celoti: 900 °C (1650 °F)
  • Češnjeva, jasna: 1.000 °C (1830 °F)
• Oranžna
  • Temna: 1.100 °C (2010 °F)
  • Jasna: 1.200 °C (2190 °F)
• Bela
  • Belkasta: 1.300 °C (2370 °F)
  • Svetla: 1.400 °C (2550 °F)
  • Bleščeča: 1.500 °C (2730 °F)

Tipične temperature ognja in plamenov:

• Plamen divodikovega oksida (H2O2): 2000 °C ali nad (3645 °F)
• Plamen plinskega gorilnika: 1.300 do 1.600 °C (2372 do 2912 °F)
• Plamen varilnika: 1.300 °C (2370 °F)
• Plamen sveče: 1.000 °C (1830 °F)
• Tleča cigareta:
  • blago tlenje
    • temperatura na ovoju cigarete: 400 °C (752 °F),
    • temperatura sredice cigarete: 585 °C (1085 °F)
  • močno tlenje
    • temperatura sredice cigarete: 700 °C (1292 °F)

Temperatura je v sredici vedno višja od temperature na ovoju.